User blogs

advertisement
female_fashion_468x60
Obrazi.si
/T.Z./ Po starem izročilu pustne šeme prinašajo srečo in dobro letino, za kar jih obdarujemo, dandanes kar z denarjem. Ko zima s pustom oznani svoj odhod, pomlad pa prihod, se narava in ljudje očistijo, prva s cvetočim prebujanjem flore in oplojevanjem favne, drugi s telesnim in duševnim odrekanjem. Verniki ali pogani, čeprav oboji preganjajo zimske demone in kličejo k pomladi, hodijo po različnih poteh radosti. Vsak konec starega in spočetje novega je pač bolj ali manj boleč, vsaj za večino je tako. Večnost raja v onostranstvu ali trenutek življenja na zemlji? Bogaboječemu človeku očiščenje v temi in samoti, živalim in rastlinju “orgije” na soncu! Tridnevno rajanje in groteskni upor proti oblastem se pač ne more meriti z brezčasnim "razvratom" narave, ki obenem ne pozna ekvivalenta postu in pokori dobrih kristjanov.


Zločinu praviloma sledi kazen. Po tednu razigranosti in splošnega izobilja pride streznitev in ponovno nadevanje mask običajnih ljudi. Iluzija udobnega življenja na visoki nogi se konča na pepelnično sredo, z zažiganjem in pokopom pusta, beloovratniški duhovniki pa vernike s posipanjem blagoslovljenega pepela opomnijo na človeško minljivost in potrebo po spreobrnjenju ter poboljšanju. Za en teden navidezne razuzdanosti čaka "grešnike" kazen štiridesetih dni posta in pokore! Če je narava poskrbela sama zase, pa človek neenako plačuje za svoje grehe. Relativna sankcija je predpisana z začetkom in dolžino prestajanja kazni, ki je astrološko in institucionalno (po cerkvi) pogojena.


Koledarska pomlad se prične 21.marca, prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni pa je velika noč (določilo Ekumenskega koncilija, l. 325). Pustni (debeli) torek je 47 dni pred veliko nočjo oz. dan pred pepelnično sredo, ki pomeni začetek 40 dnevnega posta. Če ste med (samooklicanimi) kaznjenci, ne pozabite na svojo pravico do "prostega vikenda", drugače se boste postili 46 dni (nedelje so namreč iz pokore izvzete)!



Velja rek, da kdor dobi, naj tudi da. Praviloma pa največ dajo tisti, ki najmanj dobijo. Je pa tistih, ki so najmanj dobili zato tudi največ. Psihologija množic in teorija velikih števil gresta tukaj z roko v roki, in bog oz. cerkev to najbolje vesta. Pust in post za ene, oblast in obilje za druge! Cerkveno premoženje naj bi predstavljalo splošno dobro, narodov blagor, kulturno dediščino, neprofitno pa bi moralo služiti predvsem pastorali oz. dušnemu pastirstvu, socialnim potrebam, vzgoji in izobraževanju, tj. vernikom in državljanom nasploh. Če krščanska pravičnost in dobrota kaj veljata, potem je postni čas najbolj primeren, da "duhovni menedžerji" odvržejo maske, si pogledajo v srce ter vrnejo darove navadnim ljudem (v denarju ali npr. lastninskih certifikatih). Saj pri vsem tem gre za blaginjo človeških duš in zato cerkev nima kaj izgubiti! Ali pač, in v resnici (ni)smo vsi od enega boga?

Obrazi.si Mar 14 '16 · Tags: pust

Tag Search

Tags